1Cor 13 | SloKJV | STEP | Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala.

1 Corinthians 13

13. Poglavje

1 Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala. 2 In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič. 3 In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi. 4 Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ^{▼▼nevoščljiva…: ali, prenagljena.} ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena, 5 se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega; 6 ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici; ^{▼▼v resnici: ali, z resnico.} 7 prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari. 8 Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; ^{▼▼prenehala: gr. izginila proč.} če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč. 9 Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma. 10 Toda ko pride to, kar je popolno, potem bo to, kar je deloma, odpravljeno. ^{▼▼odpravljeno: gr. izginilo proč.} 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil ^{▼▼mislil: ali, razmišljal.} kakor otrok; toda, ko sem postal mož, sem ^{▼▼sem…: gr. so otročje stvari izginile proč.} otročje stvari dal stran. 12 § Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; ^{▼▼temno: gr. v uganki.} toda potem iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda potem bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan. 13 In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.